Helena Filipič
Sem direktorica podjetja Karantanija BH, preizkušena davčnica, notranja revizorka in državna notranja revizorka. Od drugih me razlikuje tudi nekoliko drugačen pogled na prihodnost naše panoge in verjamem, da jo lahko optimiziramo tako, da bo odlično za obe strani.
Zanima me vse v povezavi z blockchain, umetno inteligenco in razvojem fin-tech platform. Nisem “navadna računovodkinja”. Rada plavam v izzivih in te vedno uspešno rešim.
Verjemite mi – optimizacija vsega pa je tisti ključ, ki ga iščete.
Ni vseeno komu zaupate, zato se mi zdi prav, da nekoliko poglobljeno predstavim tudi sebe.
Računovodstvo, logistika, finance, bančništvo, davčno svetovanje in notranja revizija
Računovodstvo
Nikoli nisem delala v računovodstvu, ampak ta dejavnost me je pritegnila zaradi koncepta in osnove. Vse skrivnosti posla so v glavni knjigi podjetja, vse skrivnosti prevar in korupcije pa v »globalni pajkovi mreži« verige podjetij ali zabilanc. Računovodstvo mi predstavlja osnovo, temelj.
Logistika
Svojo kariero sem pričela v logistiki v Hydrii -Rotmatika kot planer proizvodnje. Delo v proizvodni panogi in logistiki je nekaj kar me še danes pritegne in morda zaradi tega iščem izzive, ki so povezani organizacijo in optimizacijo procesov poslovanja.
Finance in bančništvo
Ta segment mi je znanja s področij analize bilanc, določitev bonitete podjetij in njihove vrednosti, napovedovanje (struktura bilanc, iskanje virov) in spoznala sem pasti računovodenja.
Veliko let sem delala v NLB kot direktorica tržnega segmenta. Celovito trženje bančnih storitev. Klasično bančništvo in bančna logika sta mi blizu. Finančna kriza se je slutila že nekaj let predno je izbruhnila in nisem se strinjala z vsem kar se je dogajalo na področju odobravanja kreditov. Imela sem majhne otroke in kruh sem poiskala v notranji reviziji.
Davčno svetovanje
Davčno svetovanje je nadgradnja. Lahko bi rekla kar “must
Notranja revizija
Sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj je tako kot dobra železna konstrukcija pri gradnji hiše. Če je ni se lahko hiša hitro zruši.
Optimizacija, prilagoditev na spremembe in neizkoriščen potencial v knjigovodstvu
Menjava izvajalca računovodskih storitev ni več izziv, pridobite pa lahko zanesljivega partnerja za celovito podporo vašemu poslovanju in privarčujete pri stroških. Optimizacija poslovanja se lahko izvede samo pri tistih strankah, ki si želijo celovite podpore poslovanja in v tem vidijo smisel.
Včasih niso potrebni veliki vložki v nadgradnjo obstoječih sistemov, zato velja razmisliti.
Gospa, ki knjiži si ne želi sprememb, ampak bi počakala pokoj v miru. Lastniki, direktorji in odgovorne osebe pa smo pogosto razlog za neizkoriščene potenciale. Ali zaradi tega, ker nimamo dovolj resursov, ker ne znamo izračunati oportunitetnih stroškov ali pa zaradi tega, ker ne maramo sprememb in nekako delamo po liniji udobja.
Tretji razlog pa je v tem, da je računovodstvo običajno zgolj izvajalec. Če je direktor tako rekel in njegov pravni svetovalec, morda celo finančni potem tako bo, in računovodja mora tako narediti. Se je že za te svetovalce preveč porabilo.
Kako si predstavljam računovodstvo v prihodnosti
Pred kratkim me je mlada podjetnica vprašala, kako si predstavljam računovodstvo v prihdnosti. V luči digitalizacije, prehoda na zelene tehnologije, implementacija umetne inteligence v oblačno poslovanje ter vzpostavljanja medsebojnega komuniciranja med različnimi ERM, CRM sistemi oz. bazami podatkov – je samo vprašanje časa kako se bo tem spremembam prilagodil bančni n računovodski sistem.
Svoj prvi računalniški program sem napisala v FORTRAN-u. Z luknjačem smo naredili kartice in paket odnesli v računalniški center, kjer je računalnik zavzel celo sobo. Sprehod po Tehničnem muzeju v Bistri je zanimiv, kajti če nisi ravno otrok, so izdelki, ki si jih uporabljal pred nekaj leti že zgodovina.
Danes računovodski sistemi delujejo na prenosu podatkov preko vmesnikov (API), na uvozu podatkov preko datotek in na ročnem vnosu podatkov. V luči optimizacije je prvi korak, da poskušamo v računovodstvu mikro, majhnih in tudi srednje velikih podjetij vpeljati brezpapirno poslovanje, čim več prenosa podatkov in manj “tipkanja”. Cilj je, da se čim več naredi samo z enim vnosom podatkov.
ERP SISTEMI V OBLAKU
Nekako se mi zdi logično, da se bo delovanje ERP sistemov za mikro, majhna in srednje velika podjetja preselilo v oblak ponudnika ERP sistema (danes se mi zdi, da prevladujejo še lokalni strežniki). S tem bo strankam omogočeno medsebojno “komuniciranje” v okviru enega ponudnika ERP sistema. Primeroma, račun, ki ga bo stranka A izdalo za stranko B se bo sam odložil v nabiralnik prejeti računi za verifikacijo stranke B in ne da gre preko maila, pošte.
Naslednji korak je komunikacija med različnimi ponudniki ERP sistemov, kar pomeni, da ne bo več posrednikov – poštarjev za prenos e-računov in dokumentov. Torej z enim vnosom se bodo praktično izvedle vse knjižbe po celotni dobaviteljski ali prodajni verigi. Vzpostavil se bo nek dvosmerni tok dokumentov – informacij (“block-chain”), ki se bo prenašal preko oblakov (strežnikov) in vmesnikov.
Ali je na obzorju razvoj kakšne fintech platforme, ki bi uporabila znanje iz bančništva, računovodstva in pomožnih finančnih storitev ter ga reducirala (poenostavila) do te mere, da bi bil uporabniško sprejemljiv?
Ne vem.
Vendar se mi zdi, da je razvoj takšnega ERP sistema samo še vprašanje časa, če že ni razvit.
Poklic knjigovodje, enotna fin-tech platform in umetna inteligenca
Poklica knjigovodja mislim, da kmalu ne bo več, bodo pa novi poklici, kot morda npr. nadzornik podatkov glavne in pomožne knjige ali kontrolor prenosa podatkov med sistemi ERP.
Zdi se, da je prihodnost mikro in malih ter morda tudi nekaterih srednje velikih podjetij v združevanju in iskanju sinergij preko skupnega delovanja na enotni fin-tech platformi. S tem bi se optimiziralo stroške poslovanja in denarni tok, predvsem pa bi se izkoriščali sinergijski potenciali in ker bi delovali kot eno, bi nastopali na trgu konkurenčno. Tehnološki parki, grozdi so faza – razvojni korak.
Dejansko smo neracionalni, ker delujemo vsak zase. Še posebej samostojni podjetniki se borite z vsemi izzivi in ko konec leta naredite bilanco se vse poračuna na podjetnikovem kapitalu, sebi v škodo. Vaš gozd je vaša bilanca. Vaš poslovni partner (stranka) je srednje velik d.o.o. in se ponovno srečuje z vsemi izzivi in njegov gozd je njegova bilanca itd.
Ali si zamislite poslovanje, ko bi bili drevo (ki uživa hranila in zemljo) v večjem sistemu in bi se lahko razvijali, ki medsebojno komunicirajo na platformi in ustvarjajo sinergijo, kot eno?
Umetna inteligenca omogoča vse to in še več. Poenostavlja delo, kajti ko najdemo rešitev za problem A pri podjetju X, bo platforma sama identificirala morebitna tveganja pri ostalih podjetjih in predlagala rešitev. Drvimo v ero digitalizacije in umetne inteligence vendar ne bi smeli pozabiti na preprostost. Le na ta način bo lahko obstal nadzor nad delovanjem AI.
AI naj bi bila namenjena obdelavi podatkov, analitikam, iskanju informacij… Zdi pa se, da je vseeno potrebno ohraniti enostavnost in strmeti k temu, da optimalno izkoriščamo resurse, ki so nam na voljo. Danes smo potrošniška družba v vseh sferah in porah in to ni dobro za vzgojo naslednjih generacij.